Vas zanima kako bosta vaš ogljični odtis in vaša ogljična denarnica v resnici delovala v tem distopičnem svetu, ki ga načrtuje WEF?

Naj vam predstavim Barbaro Baarsma, direktorico Rabo Carbon Bank. Da, prav ste prebrali. Ne Rabo Bank ampak Rabo Carbon Bank. V tem 53-sekundnem video intervjuju spodaj nam predstavi "osebno karbonsko denarnico". To se morda ne zdi nič posebnega, a ko slišite, kaj ima povedati, bi vas moralo skrbeti, pravzaprav zelo skrbeti.

Skrita agenda v višini 150 miljard dolarjev v ozadju "križarske vojne" proti podnebnim spremembam.

Živimo v času, kjer so bizarni naslovi, kot so spodnji, postali nekaj vsakdanjega:
*FINANČNIKI ZA PREUČEVANJE VPLIVA PODNEBJA NA GOSPODINJSTVA, SKUPNOSTI
*FINANČNIKI SE ZAČNEJO PRIZADEVATI NA PODNEBNO POVEZANIH FINANČNIH TVEGANJIH
*LAEL BRAINARD [FED]: ANALIZA PODNEBNEGA SCENARIJA ZA PREPOZNAVANJE TVEGANJ
*LAEL BRAINARD [FED]: PODNEBNE SPREMEMBE IMAJO LAHKO MOČNE EKONOMSKE UČINKE
*MESTER: FED GLEDA NA PODNEBNE SPREMEMBE Z GLEDA TVEGANJ ZA BANKE
*CENTRALNA BANKA [FED] JE NA PRAVI POTI SPREMLJANJA PODNEBNIH SPREMEMB
*CENTRALNA BANKA [FED] MORA UPOŠTEVATI TVEGANJE PODNEBNIH SPREMEMB ZA FINANČNI SISTEM

Če je kdo še vedno zmeden, nobena od teh institucij in niti en izobražen uradnik, ki jih vodi, ne skrbi za podnebje, za tveganja podnebnih sprememb ali za usodo prihodnjih generacij Američanov (in zagotovo ne o naraščajoči gladini vode, ki bi odnesla njihove ogromne vile ob obali): če bi se, skupni dolg in finančne obveznosti ne bi bile skromnih 160 milijard dolarjev.

Kaj se torej dogaja in zakaj je tako rekoč vsaka današnja tema povezana s podnebnimi spremembami, "ničemisijsko" in ''brezogljično'' zeleno energijo?

Razlog je – kot bi logično povzeli – denar. Okrog 150 milijard dolarjev.
Bank of America je objavila eno od svojih obsežnih zbirk "Tematske raziskave", ki tokrat pokriva "segrevajoči se" svet in služi kot odličen primer današnje brezogljične realnosti. Poročilo je pravzaprav obvezno branje, zanimivo, polno podatkov in grafikonov, kot so ti...



... in priročne ''parole'' ...




... nobeden seveda ne omenja vloge Kitajske v krizi "globalnih podnebnih sprememb" (navsezadnje ne smemo užaliti Pekinga in izgubiti največji tok prihodkov, kajne) in to ravno takrat, ko skokovite cene energije po vsem svetu kot posledica naraščajoče svetovne energetske krize grozijo, da bodo zatrle kakršno koli podporo ljudi v boju proti "globalnemu segrevanju". Kot piše avtor poročila Haim Israel:

To je desetletje podnebnih ukrepov in COP26 bo prelomna točka v tekmi za doseganje neto ničelnih emisij – ravnotežje zmanjševanja in odstranjevanja emisij ogljika iz ozračja. Da bi to dosegli, bi bil potreben prehod na čiste tehnologije v vseh sektorjih z izjemno hitrostjo, ob vodenju vlad in pripravljenosti družbe. To je zadnje desetletje za ukrepanje. Absolutno pomanjkanje vode bo verjetno za 1,8 milijarde ljudi, 100 milijonov se jih sooča z revščino, 800 milijonov ogroža dvigovanje morske gladine do leta 2025. Podnebne migracije bi lahko dosegle 143 milijonov ljudi zaradi ekstremnih vremenskih razmer.

Nič od tega seveda ni novo - in čeprav je priročno imeti centralizirano zbirko podatkov, lahko 5-minutno iskanje v Googlu ponudi vse odgovore, ki so "sprejeta" dogma zelenega lobija.
Čeprav nas ne zanimajo grafikoni ali propaganda, nas je zanimalo bistvo. Če je "nič emisijska", "brezogljična", "zelena" zgodba tako promovirana - je najbolje da se vprašamo: koliko nas bo to stalo?
Izkazalo se je da VELIKO.

Z retoričnim odgovorom na ključno vprašanje, "koliko bo to stalo?", Bank of America prikaže primer in zapiše 150 milijard dolarjev v 30 letih - približno 5 milijard dolarjev letnih naložb - kar znaša dvakratnik trenutnega svetovnega BDP!

Na tej točki je poročilo dobro, ker mora biti, ker ga je treba jemati resno, tudi vsaj na videz objektivno. In tukaj, podrobnosti za številkami, ali končno izvemo, zakaj je brezogljični lobi tako nagnjen k spodbujanju te zelene utopije?
Preprost odgovor: ker zagotavlja neskončen tok »naložb«, ki jih financirajo davkoplačevalci in dolgovi, ti pa potrebujejo enako stalna stopnja monetizacije dolga s strani centralnih bank.

Razmislite o tem: pandemija covida je do zdaj povzročila približno 30 milijard dolarjev fiskalnih in denarnih spodbud v razvitem svetu. In vendar, niti dve leti pozneje, učinek teh 30 milijard dolarjev ne izzveni, a kljub temu, da je Bidnov administrator zadrževal krizo Covid na zalivu in grozil, da bo družbo v trenutku zaklenil, je prebivalstvo dalo jasno vedeti, da ne bo več ugodilo temu, kar je očitna tiranija manjšine.

In tako establišment potrebuje nov stalen vir (in uporabo) financiranja, nekakšno krizo, ki pa je zavita v krepostno, plemenito fasado. Tu nastopi križarska vojna proti podnebnim spremembam.
Veliko digitalnega črnila je bilo prelitega o filozofiji in razpravah v ozadju zelenega gibanja in ne bomo vas dolgočasili s podrobnostmi, temveč se bomo osredotočili na zelo jasne in zelo oprijemljive finančne posledice sveta, v katerem se establišment strinja, ne glede na to, ali z demokratično podporo ali ne, dodeli 5 milijard dolarjev novega kapitala za nejasen namen "boja proti globalnemu segrevanju". Tu so poudarki Bank of America:
- Bo inflacijsko? Da, pričakujte 1-3% letni šok. To velja za naslednjih 30 let... poleg že obstoječe inflacije!
- Kakšna so ozka grla? Geopolitika, podnebne vojne in EM.
- Ali imamo sredstva? Nikelj in litij sta le dva, ki bi lahko primanjkovala že leta 2024.
- Je zelena tehnologija res zelena? Pravzaprav ne (glej spodaj).

Če pogledamo popolnoma osupljive stroške, na ocenjenih 150 bilijonov dolarjev v 30 letih, je povečanje virov financiranja na 5 milijard dolarjev na leto enakovredno celotni davčni osnovi v ZDA ali 3-kratni spodbudi za COVID-19 v tem desetletju. Tukaj so podrobnosti:
Energetski prehod na gospodarstvo z neto ničelnimi toplogrednimi plini (GHG) do leta 2050 bo zelo draga naloga, ki jo IEA ocenjuje na 150 bilijonov USD celotne naložbe v obdobju 30 let. IEA ocenjuje, da stane 5 milijard dolarjev na leto toliko kot celotna davčna osnova ZDA vsako leto v zadnjih 30 letih.

Ni dovolj drago za vas? Počakajte, ker..
BNEF ima višjo oceno, da bi skupne naložbe, potrebne za oskrbo z energijo in infrastrukturo, lahko znašale do 173 milijard dolarjev do leta 2050 ali do 5,8 milijard dolarjev letno, kar je skoraj trikratnik zneska, vloženega na letni ravni danes.

Sledi komentar Bank of America, ki spominja na stalinistični kolhoz pep talk iz petdesetih let prejšnjega stoletja; ... Vendar je to mogoče storiti, če združijo moči tehnologija, gospodarstvo, trgi in ESG. Zaradi eksponentnega znižanja stroškov vetrnih, sončnih in baterijskih tehnologij so obnovljivi viri energije postali najcenejša oblika energije na območjih, ki proizvedejo > 90 % svetovne električne energije. Tudi tržni apetit se zmanjšuje. Označene obveznice in posojila so letos poskočili na > 3 milijard dolarjev, pri čemer bodo 3 dolarji na vsakih 10 dolarjev tokov v globalne delnice šli v ESG, ki bo podpiral podnebju prijazne naložbe, pa tudi financiranje novih, potrebnih za nadaljnjo dekarbonizacijo našega planeta, kot je zeleno rudarstvo, zajemanje zelenega vodika ali ogljika.

Najboljše puščamo za konec, ker je na koncu šlo vedno za več dolgov in večjo monetizacijo, proces, za katerega zdaj že celo čistilec čevljev ve, da naredi bogate še bogatejše in revne še revnejše. Samo tokrat načrt najbogatejših na svetu o oropanju tistega malega, kar je še ostalo od srednjega razreda pod krinko plemenite križarske vojne za premagovanje globalnega segrevanja ... križarske vojne, ki bo zahtevala več kot 500 milijard dolarjev letne monetizacije dolga s strani centralnih bank vsako leto. , kar vodi do hiperinflacije v tveganih sredstvih ali širšem gospodarstvu ali obojem.

Torej, če se sliši, kot da je "križarska vojna proti podnebnim spremembam" velikanska prevara, namenjena obogatitvi peščice kleptokratov tukaj in zdaj, medtem ko so meglene koristi - ter povsem gotov dolg in hiperinflacija - te revolucionarne prenove svetovnega gospodarstva podedujejo prihodnje generacije, je to zato, ker natanko to je.

Tukaj je presenetljivo priznanje BofA o zgoraj navedenem, kot je povzeto iz vprašanj in odgovorov poročila o konferenci o podnebnih spremembah (COP 26):
Vprašanje: Kakšen je gospodarski učinek brezogljičnega prehoda?
Odgovor: Učinek povišanega brezogljičnega financiranja na inflacijo ne bo zanemarljiv, vendar je učinek videti obvladljiv pri 1 % do 3 % letno, odvisno od stopenj monetizacije centralne banke, zlasti če je vladna poraba ciljno usmerjena in prispeva k pospešitvi stopnje rasti svetovnega BDP. . IEA ima tudi produktivne obete za njihov neto ničelni scenarij, kjer se sprememba letne stopnje rasti BDP pospeši za nekje med 0,3 % in 0,5 % na trajni osnovi v naslednjih 10 letih kot posledica prehoda na zeleno gospodarstvo.

Toliko več kvantitativnega sproščanja denarja za naslednjih 30 let. Kaj pa inflacija? Oh, tudi tega bo veliko. Kot priznava Bank of America, bi "nakupi zelenih obveznic lahko povzročili 1- do 3-odstotni inflacijski šok na leto"

Da bi odgovorili na to vprašanje, si oglejmo tri ločene primere. V našem prvem primeru bi Fed, ECB in druge centralne banke subvencionirale vse potrebne izdatke za infrastrukturo za dekarbonizacijo (prevod: tiskanje denarja). V drugem scenariju predvidevamo, da bi absorbirali le polovico nove izdaje obveznic. In v tretjem primeru predvidevamo, da centralne banke v svojo bilanco stanja prevzamejo le petino vseh izdatkov za razogljičenje. Kaj je naša ključna ugotovitev? Če morajo centralne banke plačati le 20 % računa ali manj, je učinek razogljičenja glede na inflacijo videti dokaj obvladljiv (Prikaz 108).

In samo zato, da bralci vedo, kaj se BofA zdi "obvladljivo", tukaj je: to je inflacija na vrhu inflacije, ki je že v gospodarstvu. Seveda, če morajo centralne banke "pokriti" 50 %, 80 % ali več, no ... postane veliko slabše.

[/img]https://archive.ph/mbTjS/9348db68a0788a5a8a5117941a471e126b7644ee.jpg[/img]


In tu pridemo do bistva: kot priznava BofA, gre za zeleno luč za največjo epizodo printanja denarja v zgodovini!

Pravkar vidimo vrhunec <1 % dodatne inflacije na leto v obdobju treh desetletij. V agresivnejših scenarijih, kjer se centralne banke odločijo, da bodo s kvantitativnim sproščanjem absorbirale polovico ali celotno razogljičenje, se povečajo tveganja inflacijskega šoka. Kljub temu menimo, da je naš tretji primer najverjetnejši scenarij, saj bi bilo politično težko upravičiti veliko bolj ekspanziven denarni impulz. Res je, čeprav so centralni bankirji izrazili željo po pomoči zelenemu gospodarstvu, so bili njihovi nakupi podjetniških obveznic zgodovinsko omejeni na politike v času krize s kvantitativnim sproščanjem in ostajajo precej pod nakupi državnega dolga. Kot taki bi bili kakršni koli nakupi podjetniških zelenih obveznic verjetno omejeni z velikostjo prihodnjih programov nakupa in njihovim deležem glede na celoten trg podjetniških obveznic, z nekoliko višjimi dodelitvami v okviru naprednejših nakupnih politik, ki poudarjajo okoljska vprašanja.

Če povzamemo: tako kot je bila covid ogromna dimna zavesa, ki je "dovolila", da se centralne banke in zakladnice združijo in nas pripeljejo do helikopterskega denarja in MMT, kar je pri tem ustvarilo približno 30 milijard dolarjev likvidnosti, je mit "brezogljičnega" tisto, kar bo ohranil to neskončno tiskanje naslednjih 30 let, obdobje, v katerem bodo edine koristi imeli tisti, ki že zdaj imajo koristi od tiskanja denarja.

Ti bodo še bogatejši. Kar zadeva ostalih pa; vi, vaši vnuki ali pravnuki ali njihovi vnuki, bodo živeli (ali pa tudi ne) v čistejšem svetu.
Zagotovo tega sicer ne vemo, a če denarja ne začnemo tiskati zdaj, bo prepozno.
Če se to sliši bolj strašljivo in bolj manipulativno kot katera koli religija v človeški zgodovini, je to zato, ker je.